• Košarica 0
  • Seznam želja 0
    Product Name Unit Price Stock Status
    No products were added to the wishlist

Kaj je judo

KAJ JE JUDO ?

Judo izhaja iz Japonske, kot izpeljanka različnih borilnih veščin, ki so jih razvijali samuraji skozi stoletja. Leta 1882 je Jigoro Kano iz različnih borilnih veščin izbral najboljše tehnike, ki se jih lahko varno izvaja in osnoval svojo šolo borilnih veščin – KODOKAN JUDO.

Kodokan Judo je individualni šport, ki vpliva na psihološko stabilnost, vztrajnost ter enakomerno fizično krepitev telesa mladega človeka, saj se le-ta uči, kako premagati strah pred nasprotnikom in ovirami, ki se pojavljajo na treningu, tekmovanju,… V vseh teh situacijah je odvisen od lastnih odločitev in reakcij. Premagovanje nasprotnika, ovir, težav in lastnega strahu v JUDU lahko primerjamo s podobnimi situacijami v življenju. Dokazano je tudi, da se je šolski uspeh pri šoloobveznih otrocih, ki se ukvarjajo z JUDO-m, popravil na boljše.

JUDO pa je več kot samo učenje in uporaba borbenih tehnik. Je celovit sistem fizične, intelektualne in moralne vzgoje. Ima svojo kulturo, sistem, zapuščino, navade in tradicijo. Judoistom podarja etična načela, način življenja in način bivanja.

POMEN BESEDE JUDO

Beseda judo, zapisana z pismenkama 柔 – »ju«, »nežnost, mehkoba, uglajenost« in 道 – »do«, »pot, način, načelo« v prevodu pomeni »mehka pot«, »pot nežnosti«, lahko tudi »pot sproščenosti« »pot prilagodljivosti«.

Vsi ti prevodi pa odslikujejo miselnost, ki jo vsebuje judo, in sicer, da nasprotnika porazimo z preusmeritvijo njegove lastne sile in, da se uspešno prilagajamo trenutnim pogojem. Judo prav tako vsebuje vidik optimalne učinkovitosti, saj za borbo z nasprotnikom ni potrebna le gola moč in teža. Kot rečeno pa je judo poleg fizičnega tudi način razvoja samega sebe v duhovno-miselnem smislu, kar odslikuje pismenka »do«.

ZGODOVINA KLUBA

JUDO KLUB SHIDO smo ustanovili leta 2013 in isto leto tudi zaprosili za članstvo v JUDO ZVEZI SLOVENIJE, kamor smo bili tudi sprejeti.

V klubu je registrirano več kot 100 otrok na različnih osnovnih šolah. Deluje na več kot desetih osnovnih šolah Savinjske, Zasavske ter širše Celjske regije.

Deluje z namenom, da bi omogočila redno vadbo juda vsem generacijam otrok v osnovnih šolah kot starejši populaciji ter jih naučili osnove juda ter padanja.

JUDO V SLOVENIJI

Judo postaja v Slovenji zmeraj popularnejši šport. Prisoten je v šolskih in prostovoljnih šolskih dejavnostih v osnovni šoli, srednji šoli, na Univerzi, v vojski, policiji. Nekatere države v Evropi in Svetu ga imajo vključenega v redni program športne vzgoje ali kot poseben predmet (Japonska, Francija). Kot preverjen sistem psihofizične vzgoje in izobraževanja ima judo kot osnovni cilj pripeljati človeka preko svojih metod in sistema v stanje optimalne telesne in psihične zrelosti. V telesnem kontaktu je cilj juda, da se groba sila nasprotnika premaga s popuščanjem, hitrostjo in spretnostjo.

Judo v slovenskem in mednarodnem prostoru Svetovna judo federacija (IJF) združuje danes 188 nacionalnih judo zvez ob šestih pridruženih članicah. Število registriranih tekmovalcev, sodnikov in funkcionarjev uvršča judo po številčnosti na tretje mesto med svetovnimi federacijami.

Evropska judo federacija (EJU) združuje 47 članic, med katerimi je tudi Slovenska judo zveza. Evropska judo federacija je vodilna kontinentalna judo sila, v okviru katere se letno organizirajo tekem za svetovni pokal. Na največjih svetovnih tekmovanjih (OI, SP) osvajajo evropski judoisti vedno okrog polovice vseh kolajn.

V te razvojne trende se je v zadnjem času uspešno vključila tudi Slovenska judo zveza s programi na področju športa mladih, množičnosti in selekcijsko vrhunskega športa .Med temi programi velja izpostaviti projekt “Judo v osnovne in srednje šole ” ter projekt izobraževanja varnostnih služb Republike Slovenije.

Slovenski judo beleži v svetovnem merilu številne odlične rezultate, kar mu daje posebno težo v slovenskem prostoru. Z kvalitetnim delom ter organiziranostjo in uvrstitvijo juda v prvo skupino športov v Sloveniji so storjeni odločilni koraki za dosego zastavljenih ciljev srednjeročnega programa Slovenske judo zveze.

JIGORO KANO

Širitev juda po svetu S ponovno vzpostavitvijo in širitvijo trgovskih in političnih stikov Japonske s svetom v začetkih 20. stoletja, pa tudi s potovanji posameznikov z namenom kulturne izmenjave, se je širil tudi judo. Bodisi prek Japoncev, ki so potovali po svetu, bodisi prek tujcev, ki so prišli na Japonsko in se tam juda naučili ter ga širili po svoji vrnitvi domov. Širitev juda po svetu je bil tudi namen njegovega začetnika, saj je bil prepričan o njegovem pomenu za dobro ljudi z vsega sveta.

Do danes je judo postal s tega vidika najuspešnejša japonska borilna veščina, morda tudi azijska; po nekaterih štetjih je judo po številu udeležencev, ki naj bi jih bilo prek 30 milijonov, tretji najmnožičnejši šport na svetu. Krovna organizacija IJF pa je s 175 državami članicami najmnožičnejša športna organizacija znotraj olimpijskega komiteja.

S širitvijo juda po svetu je povezano tudi oblikovanje novih oblik sorodnih veščin. Tako je recimo prek naukov potujočega judoista Mitsuja Maeda, znanega pod špansko-japonskim vzdevkom »Conde Koma«, »baron težav«, v Braziliji nastal danes medijsko zelo izpostavljeni brazilski ju jutsu oz. Gracie ju jutsu.

Podobno je iz juda nastal Sambo, ruska oblika goloroke borbe, kakor tudi mnoge moderne oblike »ju jutsuja« oz. samoobrambe, razvite v Evropi in ZDA tekom 20. stoletja, ki so podlagi juda postopno dodajale elemente iz mlajših aikida in karateja, pa tudi domačih oblik rokoborbe in boksa.

Ker se je judo dokončno uredil in sistematiziral nekaj let po začetkih širjenja po svetu, je bil osnova mnogim izpeljanim oblikam izvornejši judo. Poleg njihovega neodvisnega razvoja in dodatnih vplivov skozi čas, je tudi to eden izmed razlogov za njihovo ločitev od sodobnega juda.

JUDO OLIMPIJSKI ŠPORT

Judo se je uvrstil na olimpijske igre leta 1964, v deželi vzhajajočega sonca – Japonski. Prizadevanje Jigora Kana za sodelovanje Japonske na OI sega že v zgodnja leta dvajsetega stoletja, ko je v pismu baronu Pierru de Coubertinu predlagal to možnost. Dogovorjeno je bilo, da se bo v olimpijsko gibanje vključila tudi Japonska in prvič sodelovala na igrah v Stockholmu leta 1912. Svoje delo je nadaljeval kot član IOC. Vso svojo energijo je usmeril v internacionalizacijo športa na Japonskem. Leta 1938 so v Kairu sprejeli njegov predlog, da bodo 12. OI v Tokyu. Japonska bi morala te igre organizirati že leta 1940, vendar so jih morali odpovedati zaradi vojaških akcij pred drugo svetovno vojno in smrti Jigora Kana v 79. letu starosti. Njegove sanje so se uresničile šele po njegovi smrti leta 1964 na 18. OI v Tokyu.

Takrat je bil judo sprejet kot olimpijska disciplina in postal z enim premorom (Mexico City), stalni olimpijski šport. Nobeno drugo prizorišče, razen Tokya, dotlej ni tako posodobilo urbane strukture olimpijskega mesta. Letališče Haneda je bilo obnovljeno in povečano, kilometri in kilometri podzemne železnice in prometni viadukti čez cele mestne četrti so Tokyo povsem spremenile. Arhitekt Ashihara Yoshinobu je genialno povezal tradicionalno japonsko kulturo s sodobno arhitekturo, ko je projektiral večnamensko športno središče Komasawa.

Graditelji dvorane za judo Nippon Budokan za 13.000 gledalcev so očitno dobili navdih pri verskih spomenikih v Nari. Povsod se je dragocena tradicija skladno zlivala z dinamičnim stremljenjem moderne Japonske.

...